Omemba: Nataša Kolenc

»Ko stvar enkrat zabetoniraš, ni povratka.«

»Kaj je tista največja vrednost kraške arhitekture? To je, da iz najbolj preprostih materialov narediš nekaj, kar daje dober občutek.«

»Najboljša prenova je tista, ki je skoraj ne opazimo.«

»Prej bi rekla, da pozitivno.«

»Jaz vidim to zelo pragmatično. Kako želim bivati, zakaj hišo potrebujem? Bom tu bival primarno ali sekundarno?«

»Če združimo moči, zmoremo.«

»Ali so si ljudje krivi, da odhajajo v tuje kraje? Včasih preprosto nimajo izbire.«

»Načrt je bil izdelan zgolj s pogledom ene stroke, to je gozdarske.«

»Če pogledate kateri koli razvojni dokument Krasa zadnjih dvajsetih let, nobeden od njih ne temelji zgolj na razvoju gozdarstva, ampak bazira na razvoju, ohranjanju, vključevanju vsega preostalega, kar na Krasu je. Govorimo o tradicionalnem kmetijstvu, govorimo o kulturni krajini.«

»Želja je, da se kar nekaj zemljišč iz zaraščanja očisti, da postanejo spet kmetijska zemljišča, da so to pašniki, da so to travniki.«

»Če bo gozdarski načrt predvideval ukrepe vnaprej – neodvisno od tega, kar bo ugotovil krajinski načrt mogoče čez eno leto – je seveda vse zaman. Ker bo škoda v prostoru že narejena in ker je ne bo več mogoče popraviti.«

»Ta sanacijski načrt je osnova za to, da bodo zagotovljena finančna sredstva iz državnega proračuna, brez katerega si mi ne moremo zamisliti te sanacije.«

»Predvideli smo 26 različnih drevesnih vrst, ki že obstajajo na tem območju.«

»Razveseljivo je, da se z letos načrtovanimi obnovami selimo tudi v notranjost gradu. S tem bo grad Rihemberk po več desetletjih pridobil težko pričakovane notranje prostore za obiskovalce in z njimi dodatno obogateno ponudbo.«

»Zagotovo bi kamni v kapeli lahko povedali številne zanimive zgodbe, če bi znali govoriti. Nekaj jih že vemo.«

»Konservatorji dajemo ljudem navodila, kakšne naj bodo hiše in kako naj v njih živijo, tako to ljudje občutijo.«

»Seveda so zato prejeli pismo spomeniške službe, v katerem je pisalo, da se verjetno zavedajo, kako pomembno hišo imajo, saj da so bili vsi strokovnjaki pri njih, in da kljub temu želijo v črtni kuhinji narediti stranišče. Zato naj ga takoj odstranijo.«

»Na začetku je bilo veliko negodovanja, poslušaš očitke za nazaj, čeprav nisi kriv, a potem je dialog, ki zdaj traja že nekaj let, stekel in je nenadomestljiv.«

»A lastniki in podjetja bodo morali stopiti skupaj z ljudmi, če bodo želeli ohraniti javno dediščino.«

»Ta je zgodovinsko in urbanistično nedvoumno dediščina, ampak zaradi glasu manjšine občina ni pripravljena storiti koraka, da bi bila tudi formalno kulturno varovana. To so lahko dolgi in mukotrpni procesi.«

»Ko se bo zid uničil, ga bodo vsi popravljali. Kolegi arhitekti iz Italije si po vseh teh letih pridejo ogledat zid in se iz njega celo učijo.«